Učenci 1. razreda so se v telovadnici šole seznanili z igrami naših dedkov in babic in ob tem prišli do sledečih spoznanj.

Igre naših dedkov in babic so bile povsem drugačne od tistih, ki jih poznamo danes. Včasih ni bilo modernih igrač, računalnikov ali pametnih telefonov, zato so otroci ustvarjali svoje igre in uživali v preprostih, a nepozabnih trenutkih.

Ko so se naši dedki in babice igrali, so se pogosto podali na prosto. Zunaj so preživljali večino časa, kjer so si izmislili različne igre, ki so jih spoznavali skozi vsakodnevne izkušnje. Igrali so se z naravnimi materiali – kamenčki, vejice, žogice ali preprosto tekmovali v teku. Igre niso zahtevale dragih igrač, ampak so spodbujale domišljijo in telesno aktivnost.

Pogosto so se otroci igrali v skupinah, kjer ni bilo pomembno, kdo ima najboljšo igračo, ampak kdo zna najbolje voditi igro in kako se povezujejo med seboj. To so bile igre, ki so temeljile na preprostosti, vendar so bile polne smeha, zabave in prijateljskih trenutkov.

Igre naših dedkov in babic so bile ne le zabavne, ampak so otrokom omogočale, da so se povezovali z naravo in drug z drugim. To so bile preproste, a zelo dragocene izkušnje, ki so ostale v njihovih spominih skozi vse življenje.

V razredu pa so pripravili razstavo starih predmetov, ki so jih učenci poiskali in prinesli od doma. Našli so veliko zanimivih predmetov, katere so predstavili sošolcem in jim pokazali način rabe.

Ksenija Špur, koordinator UNESCO