ŠOLA MALA NEDELJA
LETO 1650
Kronike ugotavljajo, da so v Bučkovcih (pri Mali Nedelji) že pred letom 1650 poučevali tukajšnjo mladino duhovniki in organisti.
Prva šola je bila pri nas postavljena 1783 v stari mežnariji, ki je stala na mestu današnje stare šole. Dve leti pozneje, leta 1785, so na istem mestu zgradili novo učilnico z mežnarijo.
LETO 1879
Leta 1872 je bilo sezidano novo šolsko poslopje.
Šolsko poslopje je že po 26 letih postalo pretesno, zato je tedanji krajni šolski svet pričel z akcijo dozidave novega šolskega trakta. Dozidava se je pričela v mesecu aprilu 1901 leta.
Šolska zgradba je bila končana šele spomladi leta 1903.
LETO 1994
7. septembra 1994 smo se preselili v šolsko zgradbo, ki stoji ob vstopu v Malo Nedeljo.
Ministrstvo za šolstvo je v letu 1995 ocenilo, da spada OŠ z vrtcem Mala Nedelja med tri (3) najboljše osnovnošolske objekte v tistem obdobju.
LETO 2019
V juniju 2019, ko smo bili v šolski zgradbi že 25. leto, se je izvedla energetska sanacija šolske zgradbe.
LETO 2020
Pripravljati se je začela dokumentacija za prizidek vrtca pri OŠ Mala Nedelja.
LETO 2021
GRADNJA PRIZIDKA VRTCA. Gradnja prizidka vrtca se je pričela 5. 3. 2021. Veseli, navdušeni, srečni.
3. 1. 2022 – vselitev v nove prostore vrtca
______________________________________________________
KUŽNO ZNAMENJE V BUČKOVCIH
V šolskem okolišu imamo veliko različnih kapelic, križev, torej verskih spomenikov, in nekaj kužnih znamenj. Po ugotovitvah g. Ludvika Rudolfa imamo:
- 14 kapelic
- 28 križev
- 9 različnih znamenj, nekaj tudi kužnih
- 18 mlinov na vodi
Vse to so postavili od 17. stoletja naprej – v različne zahvale. Največkrat zato, ker so preživeli. Graditelj je neznan, postavljena je bila v 17. stoletju. Okrog kužnih znamenj je najverjetneje pokopanih veliko umrlih, taka znamenja pa so postavili preživeli. Danes je ohranjenih nekaj poimenovanj zaselkov, in sicer po preživelih za kugo: Marinščak (Marin), Kolmenščak (Kolman), Brumnovščak (Brumen).
______________________________________________________
BÉSEDA NA TRAVNIKU V BUČKOVCIH
Letos mineva 157 let od malonedeljske Bésede, pomembnega dogodka, ki se je zgodil v času, ko so se šele začele razvijati ideje o formiranju Slovencev v narod in oblikovanju državnega ozemlja, ki bo zagotavljalo varnost in zaščito interesov tukajšnjega prebivalstva. Med ljudmi na obrobju, kjer so se stikali z drugimi narodi, je bilo namreč čedalje bolj prisotno zavedanje o pomenu jezikovne, kulturne, narodne in državne pripadnosti, ki bo omogočalo ekonomsko, socialno in kulturno preživetje.
Organizator prireditve, katera je bila posvečena duhovniku, pesniku, pisatelju, zgodovinarju in narodnemu buditelju Antonu Kremplu, avtorju prve obsežnejše zgodovinske knjige v slovenskem jeziku Dogodivščine štajerske zemlje, je bila ptujska čitalnica. Poleg osvetlitve prispevka Antona Krempla pri krepitvi slovenske narodne zavesti, je bil razlog za prireditev tudi v ideji za postavitev njegovega nagrobnega spomenika pri Mali Nedelji, kjer je služboval vse do svoje smrti.
Sprva je bila Béseda načrtovana na Ptuju, ker pa je bil spomin na Krempla v Slovenskih goricah in v ožjem delu Prlekije zelo živ, so jo organizirali pri Mali Nedelji, »na neokuženih tleh slovenskih, kterih ni lizala hudoba sovražnika, kjer je seme zasejano rodilo obilo sadu«, je ob tej priložnosti zapisal glavni pobudnik Božidar Raič, duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec, politik in publicist, rojen v okolici Sv. Tomaža.
Po nekaterih virih, bi se na travniku naj zbralo okrog 5000 ljudi.
______________________________________________________
ROJSTNA HIŠA KARLA GROSSMANNA V DRAKOVCIH
Rodil se je očetu Karlu st. in materi Mariji (rojena Kocbek). Grossman se je rodil v Drakovcih blizu Male Nedelje. Po poklicu je bil odvetnik, od leta 1901 pa je služboval v Ljutomeru. Bil je pionir slovenskega filma. Leta 1905 je posnel svoj prvi kratki film Odhod od maše v Ljutomeru, leto pozneje pa še Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu. V slednjem prikazuje ženo Matildo z dojenčkom v naročju ter hčerki Drago in Boženo, ki tekata od vrtnega paviljona proti kameri.
Za Grossmana velja:
- vodil je dramsko skupino, igral in režiral,
- prirejal je predavanja s poljudnoznanstveno vsebino,
- finančno je podpiral umetnike in študente,
- predlagal je ustanovitev križevske opekarne,
- rad je pomagal revnim,
- bil je velik rodoljub,
- imel je papigo, ki je govorila,
- med prvimi je imel radio, vodo v hiši, kopalnico,
- bojeval se je za strpnost v medsebojnih odnosih ter za pravice Slovencev.
______________________________________________________
MUZEJ VORŠIČ V DRAKOVCIH
Pokojni šolski hišnik, Ciril Voršič, je s strastjo zbiral staro orodje, različne pripomočke za delo, stare vozove, stroje… Tako je pri Voršičevih nastal muzej starega kmečkega orodja, v katerem smo zaplavali nazaj v preteklost.
______________________________________________________
CENTER MALE NEDELJE: CERKEV, GODBENI DOM, LIPA
Cerkev
Kraj se prvič omenja 1441 leta. Cerkev bi naj bila zidana že v 14. stoletju in kasneje velikokrat prizidana, prenovljena. Zvonček nosi letnico 1509, stranski oltar 1529, del cerkve nosi letnico 1521. V 19. stoletju je pri Mali Nedelji služboval župnik Anton Krempl, slovenski duhovnih, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj.
Poleg tega, da je bil duhovnik, je bil tudi izjemen domoljub, dober retorik, odličen govornik. Baje, da bi ga naj hodili poslušat od blizu in daleč. Bil je izjemno priljubljen med ljudmi, prav v njegov spomin se je odvijala Béseda.
Krempl je pri Mali Nedelji pustil velik pečat:
- Napisal slovensko-nemški katekizem
- Molitvenik, Kratke pridige,
- Berilo za drugi razred
- Dogodivščine štajerske zemlje
- Zgodovinske narodne pesmi…
Lipa
9. 10. 1934 je umrl kralj Aleksander I. in najboljši basist vseh časov pri Mali Nedelji je pred godbenim domom posadil kralju v spomin lipo. Pod lipo je v steklenici shranjen dokument, ki opisuje tedanje čase. Letos je lipa stara 90 let.
Godbeni dom
Najstarejši godbeni dom in prvi godbeni dom na vasi v naši prejšnji domovini Jugoslaviji, je zgrajen pri Mali Nedelji, z namenom, da ima svoj prostor za vaje vaška godba na pihala.
Pripravila: ravnateljica Breda Žunič
